Na široko so se razprla
vrata kompozicije. Sivi mož v uniformi je z glasnim vzklikom nakazal
prehod. Petčlanska družina s tremi otroki je sestopila v gnečo in
se s prtljago napotila po nakazni poti do postaje. Tiha in pogumna
razigranost otrok je s skrbno vzbujenimi očmi vzbudila nemo
radovednost sivih postav. Nemoč staršev je kljubovalno in ponižno
vzbudilo nestrpnost in skrb med postavami. Pogled tamkajšnjih otrok
je bilo začudeno ogorčenje in ponižnost ostalih. Domačnost sivine
jim je bila tuja, Otroci smo utihnili. Starejša sestra je najmlajša
brata poprijela za roko in jih vodila ob staršema do odprave.
Slišati je bila truma vozil. Ob pomoči in Ljubezni otrok sta premagovala svojo pot. Oddaljeni šepetajoči glasovi, tihe drame, sivine zaznav in mala iskrajajoča se razigrana se bitja Upanja.
Tiha je bila ,..
Novi svet, novo življenje.
V okolju tihega 'Upanja' se je
prebudila nova zavest o Ljubezni,
Prebujenje otrok.
Prebujenje otrok.
Razigranost otrok, nekoč tihi v uporu, danes združeni, vsak na svoji poti v Svobodo ...
Posvečeno neštetim
otrokom, ki s svojo prisotnostjo osrečujejo in spreminjajo svet.
Nihče si tega ni želel
in nihče si tega ne zasluži,
Iz Modrosti SRCA.
Druščina petega rodu, 'Antaiana Ananda'
Ni komentarjev:
Objavite komentar